Proizvajalec pletenin od leta 2009 · Kitajska
Proizvajalec pletenin od leta 2009 · Kitajska
Voda postane temna, ko operete nov bombažen zgornji del oblačila, a blago je po sušenju videti skoraj enako. Drug zgornji del oblačila v vodi pusti malo vidne barve, začne pa delovati sivkasto okoli gub. Te izkušnje vključujejo različna opažanja: kaj preide v vodo, kaj odide z odluščenimi vlakni, kako je videti preostalo blago in ali drugi materiali prevzamejo barvo.
Ta opažanja se lahko prekrivajo. Obarvano vlakno lahko zapusti blago, pri čemer obdrži svoje barvilo; nevezana barva lahko preide v kopel za pranje; sprememba površine pa lahko spremeni videz črne. Razumevanje tega, kje se barva nahaja, pomaga prvo pranje razložiti jasneje, kot če bi vsako spremembo obravnavali kot enako vrsto bledenja.
Reaktivno barvanje je pomembna pot za barvanje bombaža. Reaktivna barvila lahko tvorijo kemične vezi s celulozo, vendar nekaj barvila ostane nevezanega, vključno z materialom, spremenjenim s hidrolizo med predelavo. Izpiranje odstrani nevezano barvo, ki ostane povezana z vlakni.
Vezava in izpiranje torej opravljata različni nalogi. Vzpostavitev vezi z delom barvila iz blaga ne odstrani vsega drugega. Zaporedje barvanja, opisano v proizvodnji tekstila, zato vključuje stopnjo naknadnega pranja. Poročilo danske agencije za okolje o izpiranju po reaktivnem barvanju bombaža prav tako opredeljuje odstranjevanje hidroliziranega barvila kot posebno nalogo predelave.
To pojasnjuje en možen vir barve v vodi za pranje. Ne določa barvnega sistema neznanega oblačila: bombaž je mogoče obarvati tudi z drugimi razredi barvil in metodami tiskanja. Sam videz vode ne more povedati, katera pot je bila uporabljena ali koliko se je spremenilo samo blago.
Barva lahko odide tudi na majhnih delcih obarvanega bombaža. Ko se delček vlakna odlušči, lahko njegova barva ostane na tem delčku. Obarvani material v vodi je torej kos tekstila in ne zgolj barvilo, sproščeno iz sicer nepoškodovanega vlakna.
Površinska obdelava nudi en proizvodni kontekst. Biopoliranje uporablja obdelavo s celulazo, da deluje na štrleča bombažna vlakna in izboljša videz površine. Delci vlaken se lahko sprostijo tudi z mehanskim delovanjem. Videzen vlaknati material ne dokazuje, kateri postopek ga je ustvaril ali ali ves izvira iz predmeta, ki ga pregledujete.
V umivalniku so lahko hkrati prisotni obarvana tekočina in majhna vlakna. Vidni delci so koristna opažanja, vendar razlikovanje le redko tako jasno kot „enotna barva pomeni barvilo, plavajoči material pomeni vlakna“. Drobni delci so lahko težko vidni, in obarvana tekočina ne izključuje odpadanja vlaken.
Enako velja za barvo na vlažni beli krpi. Kaže, da je obarvani material prešel pod temi pogoji drgnjenja. Ugotavljanje, ali je pri tem prehodu šlo za nevezano barvilo, obarvana vlakna ali drug del površine, zahteva več informacij, kot jih ponuja sama sled.
Gladka temna pletenina in pletenina s finimi dvignjenimi vlakni sta lahko videti različno, tudi kadar je njuna osnovna barva podobna. Geometrija površine vpliva na odboj in sipanje, spremembe v sijaju pa na občutek globine.
Ko se blago nosi in pere, lahko odrgnjenje moti njegovo površino. Fini kosmiči lahko povzročijo, da je temno območje videti svetlejše ali manj enakomerno. Dejanska izguba barve se lahko pojavi hkrati, zato tekstura predstavlja del razlage in ne samodejne alternativne diagnoze.
Raziskava o vlagi in geometriji površine pri obarvanem bombažu je pokazala, da ti dejavniki vplivajo na navidezno barvo. To pomaga pojasniti, zakaj je treba videz primerjati pod enakimi pogoji. Temna površina, videna medtem ko je vlažna, nudi drugačno referenco kot ista površina po sušenju.
Za oceno domnevne spremembe primerjajte suha območja pod enako svetlobo in pod enakim kotom gledanja. Opazujte tako površino kot odtenek: je sprememba skoncentrirana na dvignjenih gubah ali drgnjenih območjih, ali je tkanina videti drugačna po celotni površini?
Ostanki so lahko še en dejavnik, ki prispeva k motni površini, vendar bleda fotografija ne more razkriti kemije pralnega sredstva ali usedlin trde vode. Koristno opažanje je sama sprememba in njena lega. Njen vzrok lahko vključuje barvilo, površino vlaken, usedline ali kombinacijo teh.
Pri bombažnih pleteninah z različnimi strukturami tkanine samo vlaknasta sestava ne pojasni teh površinskih razlik. Struktura preje in plemenitenje pomagata pojasniti, zakaj lahko dve bombažni tkanini med uporabo ohranita različen vizualni značaj.
Razlika postane jasnejša pri oceni obstojnosti barve pri pranju. Metode za barvno obstojnost pri pranju ISO 105-C06 obravnavajo odpornost na gospodinjsko ali komercialno pranje pod navedenimi pogoji. Ocena vključuje spremembo barve in obarvanje, ki se nanašata na različne dele materiala.
Runtangov dokumentirani postopek preskusi vzorec skupaj s sosednjo večvlaknasto tkanino, nato pa materiala pred oceno izpere in posuši. Izvirni vzorec in sosednja tkanina se primerjata z njunima ustreznima nepreskušenima referencama. Postopek beleži obe oceni ločeno, z ustreznimi sivimi lestvicami in vsaj dvema ocenjevalcema pod standardno osvetlitvijo.
Pri oceni spremembe barve je vprašanje, kako se preskušeni vzorec razlikuje od izvirne reference. Tako je pozornost usmerjena na tkanino, ki jo bo uporabnik še naprej nosil.
Zgornji del oblačila, ki je po pranju videti bledejši, potrebuje to primerjavo, tudi če sosednje oblačilo ni bilo vidno obarvano. Videz izvirne tkanine in njena nagnjenost k prenosu barve sta ločena dela lastnosti.
Pomembno je tudi sušenje pred primerjavo. Začasni učinek potemnitve zaradi vlage bi sicer lahko zakril spremembo, ki se ocenjuje. Stalni pogoji primerjave olajšajo razlikovanje med domnevno razliko v odtenku in učinki različnega opazovanja vzorcev.
Sosednja večvlaknasta tkanina ponuja različne vrste vlaken, na katerih se ocenjuje prenesena barva. Njeno obarvanje se primerja z nepreskušeno referenco, ločeno od spremembe barve izvirnega vzorca.
Temen vzorec je lahko še vedno videti temen, hkrati pa prenese dovolj barve, da obarva svetlejši material. Nasprotno pa vidna sprememba na izvirni površini ni nujno povezana z enako stopnjo obarvanja sosednje tkanine. Zato mora posamezna navedba o »barvni obstojnosti« opredeliti, o katerem rezultatu je govora.
Vsakodnevna opažanja se v to razlikovanje vključijo takole:
| Opažanje | Česa se neposredno tiče | Koristna naslednja primerjava |
| Obarvana pralna voda | Obarvan material v pralni kopeli | Videz suhe tkanine in morebitna barva, prenesena drugam |
| Obarvani kosmiči | Odluščen obarvan material | Površina tkanine ter narava in obseg odpadanja vlaken |
| Bledejša suha površina | Sprememba videza | Suha referenca pod ujemajočo se svetlobo in pogoji gledanja |
| Barva na drugi tkanini | Prenos ali odlaganje | Obarvanje pod ustreznimi pogoji pranja ali drgnjenja |
Ocene suhega in mokrega drgnjenja dodajo informacije o drugi vrsti izpostavljenosti. Barvna obstojnost na drgnjenje po ISO 105-X12 se nanaša na odrgnjenje barve in obarvanje drugih materialov. Runtangov postopek drgnjenja ločeno ocenjuje suho in mokro drgnjenje. Rezultat pod trenjem odgovarja na drugo vprašanje kot prenos barve med pranjem.

Cilj je blago ustrezno negovati in razumeti, ali sta njegov videz in vedenje pri prenosu barve sprejemljiva. Ponavljajoče pranje novega kosa, dokler voda ni popolnoma bistra, je nezanesljiv način za ugotavljanje tega izida. Doda izpostavljenost pranju, ne da bi ločilo sproščanje barvila, odpadanje vlaken in spremembo površine.
Upoštevajte navodila za nego kosa, vključno z določenimi pogoji pranja in sušenja. Temne barve perite ločeno, kjer to zahtevajo navodila. Določeno število začetnih pranj ali eno priporočilo za pralno sredstvo ne more ustrezati vsakemu sistemu barvanja in plemenitenja.
Če se prenos barve nadaljuje, se suhi odtenek opazno spreminja ali vztraja veliko vlaken, te ugotovitve pri pogovoru s prodajalcem opišite ločeno. Fotografije suhe površine in jasen opis rutine nege so bolj koristni kot sama slika pralne vode. Začetno sproščanje barve ne smemo samodejno zavreči kot običajno niti obravnavati kot popolno diagnozo napake.
Za kupce blaga morajo zahteve glede barvne obstojnosti pred odobritvijo serijske proizvodnje določati barvo in blago, pogoje pranja ter ločene rezultate za spremembo barve in obarvanje. Dodajte zahteve za suho in mokro drgnjenje, kjer so glede na predvideno uporabo pomembne.
Sama obarvana voda ne more potrditi rezultata preskusa. Ocena barvne obstojnosti uporablja določene pogoje in ocenjuje ustrezno spremembo barve ali obarvanje. Kopel za pranje je opažanje, ki ga je treba raziskati skupaj z blagom in morebitnimi prizadetimi materiali.
Obarvana vlakna se lahko odložijo na drugo oblačilo, v istem pranju pa lahko pride tudi do prenosa barve. Odlaganje obarvanih vlaken in obarvanje z barvilom sta različna mehanizma, ki lahko obstajata hkrati. Njun obseg in vztrajnost je treba oceniti na prizadetem materialu.
Ne. Sled kaže na prenos v pogojih drgnjenja, ki ste jih uporabili. Ne opredeljuje kemijskega stanja barve in ne izključuje delcev obarvanih vlaken. Standardna ocena drgnjenja daje nadzorovane informacije o prenosu, ne pa kemijske identifikacije sledi.
Odtenek pralne vode sam po sebi ne more potrditi proizvodne zgodovine blaga. Za prepoznavo postopka nadbarvanja so potrebne proizvodne informacije ali ustrezna analiza. Pomembni vsakodnevni vprašanji ostajata, kako se suho blago spreminja in ali se barva prenaša v predvidenih pogojih nege.